»Dejansko je moj prijatelj iskal stanovanje v Trstu, šel sem z njim. On je iskal, jaz sem našel.«

»Moja duša je v Trstu.«

»Pozabili smo na to, kaj nam je Narodni dom v Trstu pomenil.«

»Moj Trst je mesto burje, ki čisti zrak in prevetri srce, mesto morja, mesto moje slovenske duše, vtkane v mozaik duš drugih narodnosti, ki oblikujejo multietičnost tega prostora, mesto socialnih in političnih bojev, mesto bohotne kulture in prodorne večjezične književnosti, s katero je naphano do svojega zadnjega vlakna.«

»Smo na neki način drugačni od preostalih Slovencev in to v tem smislu, da živimo stalno v stiku z 'drugim', kar hkrati pomeni, da se moraš vseskozi dokazovati, kar pa te konec koncev dela trdnejšega, odločnejšega.«

»Gre za nizkotno in izjemno resno dejanje, ki odpira globoke rane naše zgodovine in nas vrača v mračne čase, in to prav v trenutku, ko dijakinje in dijaki liceja Carducci-Dante v Rimu prejemajo priznanje za svojo raziskavo o atentatu leta 1974 na to isto slovensko šolo.«

»Toliko je načinov, da napišeš zgodbo o Trstu in opišeš njegovo vsakdanjost: jaz sem to storil z njegovimi prikaznimi.«

»To mu je v nedeljo sporočil notranji minister Matteo Piantedosi, je dejal, da je to 'dober rezultat'.«

»Mesto Trst po 20-letnem nasilju ostane le odmev tega, kar je nekoč bilo.«